nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ko so jo francoski gostje zagledali, so spoštljivo hvalili njeno lepoto in ljubkost, še posebno eden, čigar imena ne bom povedala, ampak se morate zadovoljiti s tem, da takrat v vsej Italiji ni bilo Francoza, ki bi bil bolj vreden ljubezni kot on, zakaj bil je najpopolnejši vzor lepote in očarljivosti. Takoj ko je zagledal to gospo s črnim pajčolanom, ki je daleč od mladine sedela v nekem kotu med starejšimi gospemi, jo je kot človek, ki se še nikoli ni bal ne moškega ne ženske, takoj nagovoril, snel masko in pustil ples, samo da je lahko ostal v njeni družbi. Ves večer se ni premaknil od tam in se je pogovarjal z njo in s starkami, ker mu je bilo to v večje veselje kot družba vseh mladih in zapeljivih gospa z dvora.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani