nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Moram priznati, da sem v prejšnji sezoni prešprical kar precej obetavnih in s strani tistih, s katerimi se srečujemo na premierah in katerih mnenje visoko cenim, hvaljenih predstav, nekatere od njih na žalost za zmeraj. Kljub temu sem videl nekaj zelo dobrih predstav; v MGL Pohujšanje, ki nadaljuje poglobljeno ukvarjanje režiserja s, v ljubljanski Drami izčiščeno in duhovito videnje Češnjevega vrta v režiji Janusza in Baala v režiji; paradoksalno, obe radikalno drugačni in vsaka po svoje provokativni branji sta nalašč izločili tradicionalno razumljeno čehovljanstvo oziroma zgodnjebrechtovsko poetičnost, ki Baala uravnotežuje in odmika od sodobne subkulturne in surove bestialnosti, blaziranosti in hedonizma, ki so v tej udarni, mračni predstavi prevladovala.
V gledališčih, ki sem ju spremljal od začetka do konca, so izstopale lahkotna predelava elizabetinske komedije Sladke šibkosti žena v produkciji tržaškega gledališča - to je zaradi obnavljanje hiše pretežni
del sezone gostovalo po kulturnih domovih v zamejstvu - ki jo je režiser postavil razkošno in s temperamentnim burkaštvom, ki je potrdilo, da je komedijsko razigrana in uigrana mlada igralska ekipa zanesljiva naslednica za SSG prepoznavne mediteranske radoživosti; potrdilo zato, ker se je to videlo že v Butalcih v adaptaciji in režiji, ki se je epskosti izogibal s fragmentarizacijo in duhovito, do grimase prignano mimiko, ki poudarja beckettovsko ali kafkoidno absurdnost, torej sodobnost butalaste izgubljenosti v svetu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani