nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V filmu režiserja Pellingtona ne gre toliko za odkrivanje pravega storilca; v tem pogledu je film banalno naštevanje stereotipov »nerazumljenega človeka«, v našem primeru Jeffa Bridgesa, ki je s svojim obnašanjem okolici veliko bolj sumljiv kot pravi storilec. Film je namreč mogoče gledati na dva načina: tako, da iščemo bombaša in se sprašujemo o njegovem motivu - kar je neproduktivno, dolgočasno in otročje početje, saj je film diametralno obrnjena in poslabšana različica Hitchcockove Sabotaže (Sabotage, 1936) -, ali pa tako, da opazujemo načina »ideološke« reprezentacije obeh junakov, ki film naredita vsaj znosno (a le znosno) zanimivega. Medtem ko Bridges od države zahteva opravičilo, ker meni, da je za smrt njegove žene, agentke FBI, kriva napačna politika Biroja, je Robbins veliko inteligentnejši »maščevalec« (njegovo psiho »črni« očetova nesreča), saj se za razliko od Bridgesa, agitatorja in malega politikanta, profesorja ameriške zgodovine, ki s svojo obsesivno
doktrino mori svoje slušatelje, odloči opravičilo kar vzeti, izsiliti, pa čeprav je v »opravičilo« vključen bodycount - štetje trupel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani