nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Najopaznejša značilnost minule gledališke sezone, kot že mnogih pred njo, je nepregledna množina ter vsebinska, izvedbena in kakovostna raznovrstnost tekoče dramske »proizvodnje«.
Če skušamo komaj bežno preleteti celotno produkcijsko navpičnico, moramo med številnimi nepoklicnimi ustvarjalci vseh generacij, ki opazno sooblikujejo temeljno ploskev kakovostne piramide, omeniti najprej zgodnje odrske stvaritve kakih 200 slovenskih otroških gledaliških skupin (njihov izbor je bil junija predstavljen v Slovenski Bistrici), nadalje več kot štirideset uprizoritev mladinskih gledaliških skupin (izbor njihovih vizij je bil maja na ogled v Tolminu) ter več kot petdeset novih uprizoritev mestnih in podeželskih nepoklicnih gledališč in skupin (38. srečanje gledaliških skupin Slovenije je bilo junija v Ljubljani).
Enkraten dokaz močnega, živahnega in žlahtnega nepoklicnega gledališkega izročila pri nas (z jezikovnimi, narodopisnimi, duhovnimi, splošno kulturnimi in
družbenimi učinki ter razsežnostmi), a tudi njegove času prilagojene interdisciplinarne strokovne ambicioznosti, širokopoteznosti in zgledne organizacijske prodornosti, je bila spektakularna in množična ljudska rekonstrukcija Škofjeloškega pasijona 1721-1999 v režiji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani