nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
In vendar nas po vsej priliki ni zardevalo prav veliko. Sloveniji je bila nemara prihranjena balkanska klavnica, kaj drugega balkanskega pa pravzaprav ne: imamo povsem analogno moralno in politično nasilništvo novih elit, zastrašeno, še bolj pa nemara koristoljubniško samocenzuro vseh strat, ki bi jih morale brzdati, abotni snobizem socialno komajda pismene jare gospode, hegemone in natanko po sredini razdeljene ideološke interpretacije recentne zgodovine, tisočletne etnične mite in strokovne ustanove, tako politične, medijske kot v smislu institucij znanja, ki delujejo brez kakorkoli zahodnim primerljivih interpretativnih stališč, proizvajajo pa na moč starinsko moraliziranje. Slovensko družboslovje je še vedno v natanko tem precepu: še vedno nismo iz indoktrinacijskega procesa zaslužno upokojili vseh prerokov in vernikov »tisočletnega sna« slovenske državnosti, »civilizacijskega« napredka, »dobrega« slovenskega nacionalizma, pervertiranega
slovenskega »hlapčevskega« ekskluzivizma, romanticističnih mitov o slovenskem kmetstvu, jezikovne čistosti, Karantancev, Venetov in njihovih medvedov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani