nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
To je obraz slovenskega habitusa, dvojni obraz iste Janusove glave, s svojo levico in desnico, ki se medsebojno žreta in hranita, samo zato, da ne bi bilo treba nič storiti. In oči te Janusove glave ne vidijo nič okrog sebe, močvirja, ki je nastalo na nekoč plodnih poljih, njena obraza sta od svojega medsebojnega žrtja in hranjenja tudi že nekoliko bebava.
Ni bila reka, niti počasna ne, proti kateri bi plavali avtorji Ure evropske resnice, bilo je postkomunistično močvirje, v katero so čofnile naše besede.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani