nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Onstran, v brezčasju, kamor človeški egoizem ne more, je vse urejeno, božji prostor bo zemljanom večno neznan. Iz visoke zazrtosti preide v socialne teme, zgrožen nad revščino, sovraštvom, brezobzirnostjo zaluča poeziji pripombo: Kri teče/ iz ran ljudi,/ kaj bi z liriko/ o polnoči. Zbirko sklene z besedami brezdomne starke: Kaj hočemo,/ na svetu je pač hudo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani