nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Prekobaliti se je bilo le še čez morda največjo oviro - sestopiti z znanstvenega Olimpa na majava tla poljudnega pisanja, takšnega, ki bralca, z avtoriteto poznavalca in dovolj veščega pripovednega interpreta poznavalskih znanj, brez prevelikih nihanj in zamotanih povedi priklene k snovi, v našem primeru k slovenski arheološki dediščini. Če pa je, tako kot v tej imenitni arheološki knjigi, vešče povedano še kakovostno in raznovrstno obogateno s sliko, z risbo in rekonstrukcijo, zemljevidom ali grafikonom, je branje še toliko lažje, razumevanje popolnejše.
Po nekaterih pregledih slovenske arheologije, kakršen je na primer v Zgodovini slovenskega naroda I (Ljubljana, 1964) ali v Zgodovini (Ljubljana, 1979), so uvodne razprave več avtorjev v Arheoloških najdiščih Slovenije (Ljubljana, 1975) in je še zadnji, najbolj svež v Enciklopediji Slovenije, je delo Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in njegovih sodelavcev logičen, pričakovan proizvod stroke, ki si je v takšno obliko
interpretacije arheologovih razkritij že pred tem upala storiti prve učinkovite, čeprav drobne korake.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani