nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ne: nikakršne moralizatorske drže na račun televizije si ni mogoče privoščiti ob pogledu kamere v vodnjak, poln trupel, ob njenem sprehodu po desetini prerezanih grl, ob njenem zoomiranju strjene krvi na asfaltu. Lahko se sprašujem o stopnji njene objektivnosti, o njenih vsakršnih sposobnostih za manipuliranje in o njeni ne zmerom izkoriščeni zmožnosti, da ujame vélike plane različnih, na določeni stopnji povrhnjosti nasprotujočih si resnic, a ne morem zanikati, da mi prikazuje - z neprimerno večjo močjo kot še tako vešča in prizadeta reporterska beseda - vsakič novo, nepreklicno in zaresno smrt, ob kateri se, pa naj privajenost še tako poskuša obrabljati čutila, vsakič na novo in zares zgrozim. Moje odklanjanje tovrstnih »informacij« ali celó zgražanje nad njimi bi izviralo le iz moje tesnobe ob njihovi neusahljivi »gostoti«, iz lepodušniške trpnosti, ki ne more in noče sprejeti sveta, kakršen je.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani