nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Režiser Harold Ramis v devetdesetih nekako rešuje hollywoodsko »komedijo zmešnjav,« čeprav njegovi filmi, ki so si za ogrodje vzeli zanimive in »moderne« probleme - od repeticije dogodkov v Neskončnem dnevu (Groundhog Day, 1993) do neskončnega kloniranja v Štirih možeh in eni ženi (Multiplicity, 1996) -, praviloma ne zdržijo pritiskov tržnega diktata in se razlezejo v sentimentalne in moralistične melodrame. Analiza pa taka se temu izogne, čeprav so njen osnovni problem družina, otroške travme in Ojdipov kompleks, kar pomeni, da se Ramisova forma drži precej bolje od filmov Reitmana ali ostankov proslulega tria Zuck- er-Abrahams-Zucker, a njegov talent še vedno zaostaja za idealom Barryja Sonnenfelda in njegove vrhunske gangsterske parodije Kdo bo koga (Get Shorty, 1995).
Finančno poročilo ministrstva za kulturo
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani