nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ob tem rahlo površni; zdi se, da je ravno pri ljubimcih najbolj opazno, da se je režija včasih izgubila v dimenzijah prizorišča, da sta zaradi silnega tekanja in preigravanja, ki naj bi ga napolnilo, uhajali igralska in govorna artikulacija, tako da je bilo besedilo v Jesihovem prevodu na trenutke težko razumljivo.
Kljub temu je režiji nekajkrat uspelo z drobnimi potujevanji in premestitvami duhovito pričarati in že komentirati dogajanje, opremiti nastopajoče z nalašč napačnimi rekviziti, ki so poudarjali ljubezensko in erotično zaslepljenost, pa seveda, v teatraličnem delu, igralsko šmiro; igralci, ki naj bi odigrali tragičen, iz prstov izsesan prizor o Piramu in Tizbi, poročno prigodnico, so bili štorasti in smešni in so izvabljali obilo smeha - predvsem kot, bolj okoren kot resnično samovšečen prvak igralske skupine, in kot Tizba, z učinkovitim, piskajočim falzetom in karikirano, izbrušeno držo. Z nekaj drobnimi kostumografskimi spremembami so igralci rokodelci
postajali škratje, pri tem pa jim je, podobno kot njihovim nadrejenim, feminiziranemu Oberonu () in demonskem Škratu, nenehno v gibanju (), manjkalo pravljičnosti, drugačnosti, tujosti sveta, iz katerega prihajajo in v katerega ponikajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani