nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ker se te amorfne hiperprodukcije za vsaj približno preglednost ne da več kategorizirati po modernističnih izhodiščih in spraviti na nekaj skupnih imenovalcev, se zatekamo k izrazom, kot sta postmoderna in individualnost avtorskih poetik, ter podobnim konstruktom, saj je videz kredibilnosti še vedno vitalnega pomena, da se ta umetnostni kolos ne zruši sam vase.
To navidezno kredibilnost in teoretično podstat zagotavljajo danes kritiki, kustosi in selektorji, ki so si naposled izborili enakovreden ali celo dominanten, skoraj zvezdniški položaj v primerjavi z umetniki, saj je njihovo sodelovanje nujno potrebno za funkcioniranje likovne scene, tukaj pa je še množica drugih, ki zraven statirajo iz finančnih ali prestižnih interesov. Vso to atomizirano, pogosto do absurdnih meja prignano subjektivnost najrazličnejših domislic, ki temeljijo predvsem na novodobnem ludističnem ikonoklazmu, je pač treba nekako osmisliti, pri tem pa ustvariti
ekskluziven, hermetičen krog tistih, ki naj bi bili v te sodobne misterije posvečeni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani