nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
je preprosto ime, ki mu bralci pač smejo zaupati.
Nič posebno presenetljivega niso bili tudi izredno naklonjeni odzivi na roman: kritika je presodila, da je Zvenenje v glavi »posrečena globalna metafora«, »velik, natančno izpisan, kompozicijsko učinkovit in ob tem še duhovit roman« (), ob tem je dodala, da na ravni socialnega analizira »odločujoče mehanizme, ki uravnavajo razvojno dinamiko, rojstvo in propad majhne, izolirane skupnosti, njeno revolucionarno patologijo« (), vsekakor pa da je odlično branje, knjiga, ki dokazuje avtorjevo mojstrstvo in moč na več kot prepričljiv način, branje o »slepem nemiru človeštva«, ki ga ne boste mogli odložiti, dokler ne boste že sredi noči prišli do konca. O romanu je - ne tako vsakdanji dogodek! - pisal celo tukajšnji popularnejši tisk: kritik je zapisal, da je Zvenenje v glavi »zgodba o nasilju«, a da »takšna kot je, tako, kot je povedana, ne bo imela kakšnega učinka, ker končno ni dovolj močna, ker vendarle le spreobrača
spreobrnjene, kdo drug pa je ne sliši, ne razume«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani