nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kljub vselej ponovljeni opazki, da potrebuje vsaj kakšno uro, da pride k sebi, je bila sveža in so se ji rdeči lasje lesketali kot posuti z neznatnimi drobci ledu - jaz pa, ki sem zatrjeval, da sem popolnoma buden že takrat, ko se s podplati dotaknem tal ob postelji, sem bil matast, okoren in razkuštran kot po kakšnem silnem popivanju. Že je sedela pod pergolo na kamniti klopci, pokriti s kocem, držala v eni roki skodelico in cigareto ter z drugo obračala liste knjige, s prsti nog pa se je oklepala prečke stola, na katerem so se sončili nepogrešljivi dobrojutrni rekviziti s pepelnikom,, vrčkom mleka in praznim krožnikom vred. Očitajoče sem napravil nekaj prostora za skodelico čaja, kos kruha in kozarec marmelade, a užaljenega me ni hotela niti pogledati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani