nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Pri tem mu je bilo čisto vseeno, da je nekdanje avstro-ogrsko svetovljansko mesto samo še čudna zmes upokojenih Istranov, jeznih na ves svet (optantov ali pa ezulov, saj je vseeno), upokojenih italijanskih južnjakov, ki so jih tam naselili po prvi in drugi vojni ter so v novem okolju še vedno po malem tujci, pa tudi drugih upokojenih in nekaterih ne upokojenih, ki na svet okoli sebe gledajo z neverjetno veliko klavstrofobije in ksenofobije.
Zdajšnja rimska oblastna koalicija, v kateri dirigirajo predvsem levi demokrati, sestavljeni iz spreobrnjenih komunistov, in ljudska stranka, sestavljena iz posodobljenih demokristjanov, se je po dolgem in ne vselej prijetnem prerivanju, ki je odmev tržaške zatohlosti ter tamkajšnjega političnega in protislovenskega razmišljanja, nekako dogovorila, da se spodobi slovenski zakon sprejeti in pika. Ne toliko zaradi kot zaradi Italije in njenega obraza pred Brusljem in Strasbourgom, kjer Rim ne more venomer mahati s frazami, pokazati pa
nikoli nič oprijemljivega, niti okvirnega zakona, ki naj zaščiti vseh dvanajst manjšin v državi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani