nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Taka koprodukcija bi bila na primer mogoča z Ljubljano, ne pa med najslavnejšimi festivali. Scenograf Eduardo Arroyo je bil v postavitvi scene zelo diferenciran, stilno neenoten, čeprav je z nekaterimi simbolnimi elementi skušal sceno antropomorfizirati, ji vsiliti bližino psihologije oseb; v prvem dejanju je to osvetljeni, kromiran skelet ladje z odprtim trupom, v drugem dotikajoče se gole veje dveh ogromnih dreves, v tretjem razvaline gradu, kot simbol moči in hkrati propada kraljestva in ljubezenskega poraza (kralj Marke). Ta koncept bi se morda obnesel, če bi bila režija Grüberja močnejša, bolj dinamična, psihološko prepričljivejša (Tristan in Izolda sta precej časa ljubezenskega dueta vsak ob svojem drevesu, deset in več metrov narazen, Brangäne še kakih deset metrov stran in kaže občinstvu hrbet, kralj Marke spet na svojem koncu ..., v tretjem dejanju začenja Izolda svojo poslednjo arijo Mild und leise čisto v kotu trdnjave, medtem ko je že mrtev Tristan petnajst metrov stran;
ženska, ki tako močno ljubi, ljubega ne zaopusti!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani