nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Govorili smo normalnosti in normalizaciji, o pluralizaciji, o odprti družbi pod obnebjem suverene države, družbi kot toposu udejanjanja človekove svobode, o poliarhiji in policentrični demokraciji, o sproščenem dihanju, o odprtosti človeka in njegovih obzorij, o prostosti duha, o družbenem erosu, o očiščenju in pomlajenju, o ljubeznivosti (amabilite), celo o »pustiti biti« bivajočemu na družbeno politični ravnini sveta, o resničnosti, ki je nad resnico in resnicami, o koncu ideologij, o dokončnem koncu kulturno ideološkega boja na Slovenskem, o nekakšnem ponovnem vzniku »Aten in Florence« na plodnem humusu suverene države Slovenije...
Mislili smo in govorili, kako bo samostojna, suverena država skozi očiščenje in pomlajenje omogočila sprostitev zavrtosti človeka na Slovenskem in ga osvobodila ukleščenosti v ideološke spone; kako bo v tej in takšni sproščenosti nastala nova beseda, ki bo izraz odprtosti duha, segajočega od obzorja do obzorja; kako se sproščeni
človek (in z njim sproščena Slovenija) ne bo nikoli več pustil speljati v zagrizeno, trdovratno trošenje energij in prelivanje krvi za krvoločni blišč ideologij... Vse nas bo obvladoval in radostil blagodejni družbeni, ki bo združeval osebno in politično v osrečujočo enost in onemogočal razcep duhovnih energij in vodil človeka po poti resničnosti, s katere bodo videti resnice obeh ideologij samo še kot odlomki zgodovinske farse...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani