nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Natančen in premišljen je tudi scenografski okvir (): izpraznjen prostor preči drseč, osvetljen pravokotni modul, tako rekoč tretji gibljivi element v predstavi; ta učinkuje kot ločnica med partnerjema, med željo in spominom ter glede na njegovo ikonografsko poslikavo med modernizmom (njegova predstavnica je Loy, katere posnetek branja lastne poezije je poleg Kogojeve, Duchampove in Curranove glasbe tudi zvočni material predstave) in tehnizirano sedanjostjo.
Poleg premišljene in senzibilne osvetljave, ki lovi in hkrati ustvarja spreminjajoča se stanja nastopajočih, v drugem delu predstave, ko je modul tik pred občinstvom, prostor zeleno osvetljuje fiksno svetlobno telo; ko se gibalni ritem med plesalcema uskladi in napetost med njima popusti, se zdi, da ostaneta v nekakšnem nedoločljivem, odprtem prostoru. Skoraj presenetljiv in prav tako odprt je tudi konec predstave - ne kot zaključek, ampak kot nedoločena sedanjost, katere odgovori - ali pa morda tudi ne -
ležijo v (skupni) prihodnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani