nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Prav v vztrajanju pri dolgem posnetku ter minimalni montaži, ki da »predstavlja najpreciznejšo in specifično metodo za intenziviranje psihološkega momenta,« je Mizoguči videl smisel portretiranja človeške drame.
V njegovem (poznem) opusu tako zasledimo tako humanizem zgodnjega Renoirja, vizualno perfekcijo Murnaua kot natančne in pomenljive »travellinge,« po katerih sta slovela Ophuls ali Welles - kar Mizogučija seveda ne dela epigona, temveč univerzalnega avtorja, ki je režijske metode zahodnih kinematografij podredil svoji triumfalni viziji. Ta skromni in samokritični režiser je leta 1950 izjavil, da upa, da bo nekoč, na stara leta, posnel resnično dober film; no, posnel je več kot le eno mojstrovino, in v Kinoteki bomo videli vse razpoložljive vrhunce njegovega ustvarjanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani