nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Pozornost Borovnikove je še zgoščena v primeru jezikovnih prekrivanj, prevajanja in podobnih stikov med literaturami, posebej še med slovensko in nemško (avstrijsko), pri čemer je ves čas močno opazna njena germanistična usmeritev; obe literaturi dobro pozna in se čuti zavezano njunemu medsebojnemu razumevanju in zbliževanju, predvsem pa opozarja na pisce z druge strani slovenskega kulturnega bazena, na primer,, ...
Drugi pol ukvarjanja Borovnikove so ženske študije, aplikacija teorije o ženski pisavi, ki jo je razvila v prejšnjih knjigah, v katerih je praktično prva prenesla zunaj zelo glasno, zdaj pa tudi že precej utišano in mnenjsko pluralizirano debato na domača tla. Tako sta dve obširni študiji posvečeni kot krivično izvrženi avtorici ter ženskam nasploh in kot pisateljicam še prav posebej, ki jim, »naj so dosegale še tako zanimive rezultate na svoji znanstveni ali pisateljski poti, v slovenskem prostoru, ki je še danes značilno patriarhalno zaznamovan kot
na kakem bušmanskem otoku, nikoli ni bila posvečena niti približno enaka pozornost strokovne javnosti kakor njihovim moškim kolegom«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani