nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ko v knjigi razmišlja o samomoru, je mrakoben in komičen hkrati, ko ga poskuša izvesti, se zaplete v absurdne in nemogoče situacije svevovskega ali celo kafkovskega tipa, vendar v bistvu ostane »tuzemeljski« oziroma več ali manj realen in ozemljen. Bralca preseneti, da se tudi na takih mestih pripoved ne spušča v nostalgične travme, kot tudi ne zapade v obup, temveč skozi vso knjigo prevladuje ton hladne distance. Najintimnejše protagonistove dogodivščine so opisane brez patosa, mogoče kdaj pa kdaj začutimo nekakšno sramežljivost in verjetno se nam pripoved prav zaradi tega zdi vznemirljiva in prepričljiva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani