nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
A prav iz te tradicije, ki je postala še posebno izrazita in močna v modernizmu, navdihnjenem z marksistično absolutno kritiko vsega obstoječega, se je razvilo današnje skoraj kultno čaščenje provokacije. Tako mnogi v imenu boja proti zlagani morali in vsepočez zatiralski družbi, kot samooklicani Prometeji, heroji novega, na odru masturbirajo in uganjajo sodomijo; drugi »pri-vajajo v bivajoče« novo in vendar izvornejšo (!) duhovnost, ki je poezija in filozofija obenem, s pisanjem, kot jim sami pravijo, nepesniških pesmi; in tretji spet z lepljenjem besed po nareku svojega dozdevnega posluha za ritem junaško rušijo metafiziko (ki jim ni bila nikoli nič drugega kot neznana beseda) in ganjeno drhtijo ob izžetih krhljih svojih psevdoreligioznih doživetij. Kar najbolj iritira pri tovrstnih šarlatanih, je njihov neznosni moralizem: s koliko cinizma se znajo smejati slehernemu »tradicionalnemu«, naivnemu zanosu v umetnosti ali religiji, kako
suvereno se zmrdujejo nad argumentiranim izražanjem, kakor da bi hoteli reči: »Mi smo vendar že odrasli tem rečem, nam gre za tisto več!«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani