nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
O Makhmalbafu pravijo, da je »mojstrski čarovnik, ki se v filmih (predvsem v Nekoč je bil kino, Salaam cinema in v Trenutku resnice) poigrava z gledalcem ter z dispozitivi namišljenega in resničnega, hkrati pa ostaja »režiser ljudskih množic« (npr. v Kolesarju, Uličnem prodajalcu, Gabbehu in Tišini), s sublimnim občutkom za emocijo in portretiranje iranskega ljudstva, ki je v svetovni demografiji nekaj posebnega. Da je Makhmalbaf resnično »režiser ljudskih množic,« potrjuje njegova izjemna priljubljenost v domovini, ne nazadnje pa tudi besede zajetega Sabziana, človeka, ki se je izdajal za Makhmalbafa in z njegovo identiteto užival gostoljubje ugledne, premožne teheranske družine, incident - kaj incident, že prava legenda! -, ki je bil povod za nastanek Kiarostamijevega Velikega plana (Namay-e nazdik, 1990). Ko ga Kiarostami v filmu vpraša, zakaj je storil ta prekršek, Sabzian odgovori, da zato, ker spoštuje Makhmalbafa kot preprostega režiserja, režiserja ljudstva, in pri tem še
posebno izpostavi film Kolesar ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani