nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ali res ne vemo, da je tam na milijone žalostnih človeških usod, da se tam borijo za golo preživetje posamezniki, ki so prav takšni kot mi? Kako lahko ob naši nedavni izkušnji nemoči in osamljenosti, ko nam ni bil pripravljen priskočiti na pomoč noben zaveznik, pozabimo, v kakšni stiski preživljajo dneve in noči pripadniki različnih narodnosti in prebivalci države, na katero se je s smrtonosnim orožjem spravil ves zahodni svet? Kako se lahko veselimo prizorov porušenih mostov in otrok, ki so zaradi izstrelkov ob roko ali nogo, kako lahko ravnodušno spremljamo licemerstvo Zahoda, ki ruši domove in ljudem v begunskih taboriščih obljublja vrnitev domov, ni pa jim pripravljen ponuditi toplega zavetja na lastnem dvorišču?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani