nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
130 minut z odmorom
Predstavo Pigmaliona, te malo sentimentalne, malo moralistične, dobro narejene, a tudi že dodobra zaprašene komedije Shawa (napisane 1912), rešuje v osrednji ženski vlogi.
Svojo Doolittle odigra z zanesljivim šarmom in briom od začetka do konca - sprva kot poulična prodajalka svežega cvetja z ravno prav nerodnim nastopom in zlasti s smešnim izražanjem v zarobljenem dialektu, potem pa, ko se prepusti učnovzgojni torturi samovšečnega profesorja fonetike (in aristokratskega bontona), vse bolj kot občutljivo, krhko ženstveno bitje, ki bi ljubilo in bilo ljubljeno brez stranskih računov, a mora začudena, zgrožena spoznati, da takšne ljubezni nikjer ni ... Ribičeva s prefinjeno občutljivostjo spelje prehod od nebogljene rovtarske naivke do konvencionalne angleške dame, ki se je kljub »nizkemu« rodu brez težav priučila vsega, kar »višji sloji« zahtevajo od ljudi, izborno izgovorjavo in družabno etiketo brez spodrsljajev, ki pa se ji je
hkrati pokazalo, kako je vse to napihnjeno in ničevo - najhuje pa to, da sama pri tem ne pomeni nič, da je bila (in bo tudi ostala) le predmet manipulacije, samovoljnega psihosocialnega eksperimenta, od katerega ne bo imela druge koristi razen škode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani