nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
»Pozitivna« junaka Evropejcev sta pravzaprav samo dva: vojvoda Starhemberg in, »pohabljena državljanka«, ki Evropi rodi muslimansko dete, sad »brezmadežnega« množičnega posilstva, ki pa jo Starhemberg »velikodušno« podari turškemu poveljniku Džemal paši. Čistost in homogenost nove Evrope je tako že v kali problematična: utopistična in cinično iluzorna ideja, ki njen ekskluzivizem vzdržujejo cesarji, kot je, njihove žene, duhovniki, kot je Ophuls, ministri in akademiki, pa tudi »družbeno dno«, po katerem nekaj časa blodi zamišljeni vojvoda. Starhemberg je ob svojem vojaškem herojstvu namreč tudi anonimni individualni iskalec ljubezni (»krčevita pot k ljubezni« je podnaslov Barkerjeve igre), nekakšen Brechtov Baal, ki pa je že na samem začetku obsojen, da ne bo našel ničesar, razen grozljivih spoznanj o resnici Evrope (»o, silni kaos tega kontinenta«) in njenih okrutnih (in hkrati »usmiljenih«) stvarnikov, ki v resnici lastno celino ogrožajo od znotraj, ter resnico o življenju kot
tragični izpovedi »ječečega«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani