nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Na eni strani starodavni svetnik, na drugi novodobni oblastnik, za življenja iskreno ali hlinjeno čaščen, po smrti brez sramu zavržen, vmes pa zelena dolina šentflorjanska, »ta simbol prelepe in oboževane domovine, v kateri ne žive prav čednostni ljudje« (), naj bodo gasilci ali navadni civilisti, pobožnjakarji in posvetnjakarji, črni ali rdeči. »Pozdravljena mi, dolina šentflorjanska, v poldanskem soncu žareča, v mesečini dremajoča; pozdravljeni vsi vi potepuhi ničvredni, s težkimi grehi obloženi, vi zakrknjeni župani, vi krivični dacarji in bajtarji, vsi vi zaslužni rodoljubi, zvesti čuvarji brezštevilnih svetinj in čednosti doline šentflorjanske; čez hribe in doline pozdravljeni!...«
To je ta šentflorjanska reč: eni se imajo vse boljše, bogatijo in se polaščajo oblasti, drugi vse potrpijo ali pa jih žre zavist in čez prve zabavljajo, kot da je to vse, kar zmorejo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani