nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kitajska je denimo zelo blizu vzpostavitvi diplomatskih odnosov s talibansko vlado v Afganistanu, vključena je v veliko igro okoli kazahstanske nafte, politično pa je tako ali drugače nenehno prisotna v vseh proti vzhodu usmerjenih potezah Turčije. Toda vse, kar je azijska sila počela doslej, je temeljilo na predpostavki, ki se utegne v novih razmerah zlahka spremeniti: predpostavki, da nihče v kopenskem delu Azije ne bo vtikal prstov v občutljive kitajske regije, kakršni sta muslimanski Xinjiang ali lamaistični Tibet. Kitajska je doslej za izgradnjo azijskega varnostnega mehanizma vlagala le malo naporov in poskušala vse potencialne nevarnosti za svojo nacionalno varnost reševati na bilateralni ravni oziroma v prepričanju, da je njeno stalno članstvo v Varnostnem svetu OZN že samo po sebi dovolj za ohranitev statusa quo na celini.
Toda zdaj ko je globalna funkcija OZN z Natovo akcijo na Balkanu postala negotova, je Kitajska začela polagoma
slutiti, da bo zanjo v bližnji prihodnosti pomembneje, v kakšnih odnosih je z velikimi državami v svoji soseščini, kot pa to, da ima njen predstavnik v Varnostnem svetu pravico do veta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani