nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Čeprav je, ki je skupaj s obiskal na smrtni postelji in poskrbel, da je pesnik le štiri dni pred smrtjo podpisal pogodbo z založnikom, rešil pravno plat Kettejeve zapuščine in preprečil, da bi se njegovi neurejeni papirji porazgubili, je ta avtoritativni narodni uglednež, ki je na bistveno mlajšega pesniškega kolega (in tekmeca!) očitno gledal kot na literarnega negodnika, v svoji prvi izdaji Poezij (1900) Kettejeve rokopise obravnaval zelo nespoštljivo: krajšal, popravljal, izpuščal. Glas proti njemu je dvignil, zlasti besno pa se je oglasil, najbližji literarni kompanjon, ki je imel za »najnerazsodnejšega kritika slovenskega«, njegovo ukvarjanje s pa je imenoval »neodpustljiva pregrešna nerodnost«. A tudi druga Aškerčeva izdaja (1907) ni prinesla bistveno manjše pregrehe, le da se zdaj ni nihče več oglašal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani