nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Čeprav ni prezrta postava v slovenski literarnozgodovinski galeriji, je vendar treba priznati, da je bilo njegovo pesništvo v stotih letih deležno razmeroma majhne pozornosti. Nesreča, ki je prerasla v literarni prepir, se je začela že leto po smrti, ko so prvič izšle njegove Poezije; ime ji je bilo. Čeprav je, ki je skupaj s obiskal na smrtni postelji in poskrbel, da je pesnik le štiri dni pred smrtjo podpisal pogodbo z založnikom, rešil pravno plat Kettejeve zapuščine in preprečil, da bi se njegovi neurejeni papirji porazgubili, je ta avtoritativni narodni uglednež, ki je na bistveno mlajšega pesniškega kolega (in tekmeca!) očitno gledal kot na literarnega negodnika, v svoji prvi izdaji Poezij (1900) Kettejeve rokopise obravnaval zelo nespoštljivo: krajšal, popravljal, izpuščal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani