nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V slikovito besedilo o dobrodušnem Čevljarčku, ki mu prijazne vile sprva le začasno »poklonijo« želenega sina (ta je zanj »sonček« iz naslova), dokler si sam trajno ne zagotovi njegove bližine z zmagovitim spoštovanjem in upoštevanjem starosvetnih ljudskih modrosti in običajev, s katerimi mu uspe premagati samega Vraga in njegove pomagače (Škrata, Pehtrno in Škopnika) ter s tem rešiti ugrabljene otroke iz domače vasi, je lepo zajel koroško ljudsko pravljično izročilo. Zmaga dobrega je tokrat oprta na univerzalno ljudsko modrost, po kateri je vse lepo in dobro tesno povezano z naravnim, prvinskim (sonce je nemara najbolj prvinsko človekovo doživetje in utelešenje dobrega) ter izvira vse zlo iz neupoštevanja in nespoštovanja naravnega reda. Najhujše zlo je utelešeno v najmanj skladnem in najgršem ter poosebljeno v strašljivih bajeslovnih prikaznih vragov, škratov, škopnikov ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani