nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Včasih je pred nami neka čisto druga »Rozalka«: ženska, ki sicer ne uhaja iz okvira komične vloge, vendar je nenehno na njenem robu. Slutimo, kako misli nase, kako ji ne misel, temveč telo uhaja iz tega prostora z jasno, čeprav mehko zarisanimi koordinatami, kako se njen lik poskuša iztrgati iz po eni strani hogarthovsko prepletene, po drugi strani pa manieristično uvite ikonografske konvencije, in se preseliti tja, kamor slejkoprej najmočneje sodi: v prerafaelitsko horizontalo. V zadnjem trenutku njene igre pa se nam morda zazdi, da je ves ogromni prostor, ki ga s svojo mizanscensko navzočnostjo oživlja okrog sebe, popolnoma nepomemben.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani