nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Tako se včasih zazdi, da do rešitve prizora pride z druge, nepričakovane strani, da njena reakcija sledi nelogičnemu hipu, v katerem se mora zbrati, da njen pogled in telo za trenutek opišeta povsem samostojni krivulji, da se smeri med gesto (akcijo), govorom (repliko) in pogledom (pozornostjo) pogosto križajo, prepletejo, vendar takoj nato spet razpletejo, tako da soigralcu in gledalcu v resnici ne povzročajo nobenih težav. Če lahko igralčevo prezenco na odru opišemo kot koordinacijo različnih telesnih smeri oz. vektorjev, je za Gračnerjevo značilno, da obvladuje vsako smer posebej in da zna kljub funkcionalni »asimetričnosti« vse igralske smeri vselej tudi paralelizirati, oziroma točneje, strniti v neki točki v avditoriju v eno samo žarišče. Kljub abstraktni »geometriji« tega radiacijskega postopka pa njena vloga še vedno učinkuje komično.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani