nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Tudi med tistimi, ki so upravičeno ponosni, da je Evropa - zlasti v poslednjem desetletju, s plaščem skupnih vrednot, stkanih v desetine konvencij, ki presegajo horizont, začrtan z deklaracijo o človekovih pravicah in zavarovan s posebnim evropskim sodiščem, v območje bioetike, zaščite socialnih pravic, pa pravic otrok, nacionalnih manjšin, vse tja do ukinitve smrtne kazni, boja proti toksikomaniji, organiziranemu kriminalu, pa rasizmu in ksenofobiji - prekrila in zaščitila že domala 800 milijonov svojih prebivalcev, večino skratka. Iz luknje v tem plašču, imenovane Srbija oziroma Zvezna republika Jugoslavija, se Evropi, tako se zdi, zdaj ironično posmehuje demon njene lastne preteklosti.
Toda splošno nelagodje spričo tega, da demokratični svet druge poti za ustavitev zla na Kosovu, kot je uporaba sile, tokrat ni našel, ni večje in ne bolj mučno od tistega, ki ga je med vojno v Bosni in Hercegovini pred istim vseevropskim avditorijem tako
sijajno ubesedil Vaclav Havel - obtožujoč nemoč sveta in zlasti Evrope, ki kakor da bi čakala, kdo bo zmagal, Srbi ali oni drugi, ki kakor da bi ne vedela, da gre za vojno proti njuni lastni prihodnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani