nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Njegova vizija Turgenjeva, izražena z režijsko hitrostjo, slogovnimi aktualizacijami, nekakšno marionetizacijo figur, zaznamovanih z odsotnostjo strasti, o kateri sicer ves čas govorijo, in poudarkom na gostobesednem virtuoznem govorjenju, pa se izkaže za pomanjkljivo v trenutkih poudarjeno »konfliktnih« situacij, kjer protagonisti za svoje »trpljenje« nimajo več prave podlage. Tudi Magellijeva uprizoritev pogreša atmosfero (ki jo le težko nadomesti mešanica kabarejsko-salonskega razpoloženja), možnosti »naturalizacije« Turgenjeva pa nenehno prevaja v na videz nevpadljive, zato pa toliko bolj navzoče estetizantne znake, idealno prilegajoče se režijski in igralski ekshibiciji gledališča Gavella (od nastopajočih omenimo še kot Rakitina, Navojeca kot Beljajeva, Mokrovića kot Boljšincova ter Šovagović Despot kot Petrovno, ki pa v postavitvi ne izstopa v taki meri, kot bi pričakovali).
Temne sence formalizma
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani