nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Omenjene tri predstave so bile v gledališki prezenci v glavnem nemirne, prenapete, igralsko kričave in eksaltirane, režijsko pa formalno in estetsko hipertrofirane, velikokrat na račun skladnosti z besedilom oziroma njegovim razpoloženjem. To zlasti velja za Zahodni privez: zagrebški Koltès v režiji Krzysztofa Warlikowskega se je odrekel značilni atmosferi pristaniškega doka in je na oder postavil ljudi brez socialne in etnične provenience, zato pa stigmatizirane s slogovno-esteticističnimi »madeži«: moški v krilih in posuti s svetlicami, odpadniki s pobarvanimi obrazi, ženske v opravah pop ikon ipd. Tako je zgradil dovolj natančno skoreografiran dekadentni kozmos, ki koketira s poetiko videospota, vendar izzveni kot samozadostna ekscentrična ekshibicija ali nekakšen postkatastrofični ples v maskah, ves v nevrotičnih trzljajih, ki pa ga ne zanima nič zunaj sebe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani