nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Po dveh (zanj) precej povprečnih izletih v politični komentar »tretjega« sveta (Dežela in svoboda, 1995; pesem, 1996), kjer sta junaka - natančneje, Hart in Carlyle - prostovoljno izbirala kraj in način, kako se bosta bojevala, je v Ime mi je Joe (My Name is Joe, 1998) posameznik znova soočen z - recimo ji kar »loachevsko« realnostjo.
Ko je Loach »v formi«, potem angleški proletariat - katerega natančni deskripciji je posvetil večino opusa - nima ne izbire ne normalnih pogojev za preživetje. In kakor je kruta ta »realnost,« pa naj bo še tako fiktivna, tako je kruta Loacheva režija, ki v rudimentarnosti ne nosi le televizijskega pečata (ki je morda moteč, a ga je pač treba sprejeti in razumeti), temveč se v grozljivi verističnosti že strahovito približuje oznaki »snuff« - pa ne zato, ker bi v njegovih filmih ljudje zares umirali, temveč zato, ker verjamemo, da ljudje resnično tako trpijo in živijo v tako mizernih razmerah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani