nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
s prepričljivim slikarskim znanjem prestopa iz sfere zasebnosti v sfero občosti, da bi se v končni konsekvenci vrnil k samemu sebi, izpostavil čutečega posameznika kot igračo v vrtincu zgodovinskih dogajanj, ki jih zaradi lastnega destruktivnega nagona soustvarja v tako neizprosno krutih in krvavih ponovitvah. Ta vidik resničnosti, v stilizirani obliki zgoščeno podan v likovnih (aluzivnih in barvnih) simbolih, se v Pregljevi interpretaciji izkaže za še eno izmed bivanjskih dejstev, ki se jim razmišljujoči posameznik ne more more izogniti, izraziti pa jih je dano le redkim.
Tretje krilo tega slikarskega triptiha predstavljajo podobe, generacijsko skoraj četrt stoletja mlajšega umetnika (tudi razstavljene so ločeno, v koprski galeriji), ki pooseblja zadnji stadij visokega modernizma in prehod v obdobje, ki je zaradi pomanjkanja primernejše označitve obveljalo za »postmoderno«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani