nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Zdaj, prav te dni pred volitvami v evropski parlament, se je hotel voziti z vlakom, poslikanim z veselim, smejočim se osličkom, saj je spet hotel prepričevati ljudi in jih voditi za seboj, malo zato, ker se ni odrekel svojim idejam in idealom, malo tudi zato, ker ni čisto odpustil tistim nekdanjim zaveznikom in prijateljem, ki so ga s klasičnim dvornim udarom pahnili s trona. Potovanje se je namenil začeti v najbolj severozahodnem delu domovine, v na zemljevidu komaj opaznem slepem črevesu, kjer piše, končati pa daleč na jugu, na koncu škornja in še naprej, na Siciliji, ki je - prav tako kot - zelo drugačna od tistega, kar si v Rimu ali predstavljajo pod pojmom Italija.
Namesto še enega pohoda in še enega prepričevanja Italijanov, da je mogoče zastaviti tudi drugače, kot so bili navajeni desetletja in morda stoletja, se je ta teden z letalom odpeljal v Strasbourg, v prvem govoru nekatere evropske poslance navdušil, druge malo manj, vendar takoj posredno
napovedal, da ne namerava biti podoben predhodniku Jacquesu Santerju in da se bo tudi v nove bruseljske pisarne preselil z vizijo, ki je v bistvu logično nadaljevanje oljke in smejočega se oslička, le narisati je ni mogoče, ker ji Prodi pravi kar duša.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani