nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Že napetost, ki obdrži bralca pred romanom, je odraz spretnosti, ki jo zelo težko najdemo v kaki drugi zvrsti ter celo med kriminalkami in srhljivkami samimi, in prav to je eden od najmočnejših temeljev pisateljičinih štirih knjig, ki so doslej izšle v slovenskem prevodu (v tisku je že tudi prevod njenega romana Odmev, ki bo izšel ob obisku M. Walters v Ljubljani).
Bralec za njeno knjigo potrebuje pet dni: v prvih dveh jo na dušek prebere, tretji dan premišljuje, kaj ga je sploh zadelo, četrti in peti dan pa lahko knjigo šele zares vzame v roke in obžaluje, da ni počasneje in z večjim premislekom prebiral že prej, saj bi tako morda razpletel uganko. Vendar je to na pisateljičino srečo nemogoče, saj nas adrenalinski impulzi, ki jih je nenehno čutiti ob knjigi, vlečejo naprej, da požiramo besede in stavke, tako zelo nas muči želja po razpletu, k temu pa pripomorejo močni in nepredvideni preobrati, aktivni dialogi pa tudi majhni triki, ki jih
pisateljica uporablja (v Temni sobi nam, na primer, vse do epiloga neposredno ne pokaže enega glavnih osumljencev, tako da nas ves čas muči, kakšna je ta osebnost, ki jo poznamo le iz pripovedovanja drugih).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani