nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Italijani so takrat še znali skrbeti za filmsko dediščino in kar veselje je spremljati prijateljsko šolanje kreativnih potomcev, ki je očitno vedno potekalo v identični maniri: najprej asistiranje pri režiji, sodelovanje pri scenariju in šele potem samostojni film; tako je Rossellini »vzgojil« Fellinija, Fellini Pasolinija, slednji pa seveda ... Bertoluccija.
Fellini je doživljal tudi hude kritike - predvsem v poznem obdobju -, med katerimi oznake kot »intelektualna praznina« ali »prazni talent« v posameznih primerih niso povsem zgrešene, vsaj v primeru Satirikona (1969) ali Casanove (1976) ne. Ne moremo pa mimo naslednjega dejstva: da Fellini s celotnim opusom združuje dva pola, ki sta v italijanskem filmu dominirala od nekdaj: epsko tradicijo, naklonjeno spektaklu, in humanistično tradicijo, z globokim razumevanjem do izobčenih in zatiranih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani