nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Latentnih paradoksov je dovolj, tudi ta, da je generalno idejo za Sladko življenje dal Antonioni, »intelektualna teza« italijanskega povojnega filma nasproti Fellinijevi »emocionalni antitezi«. Ves ta »eklektični« kalejdoskop raznolikosti pa se je manifestiral v nekaj izvrstnih omnibusih, med katerimi bomo videli dva: Boccaccio '70 (1962), kjer Fellini v Skušnjavah dr. do skrajnosti, že kar bizarno eksploatira oprsje švedske dive, in po Poejevih zgodbah inspirirane Tri korake skozi blaznost (Histoires extraordinaires, 1968), z njegovo epizodo Toby Dammit.
Italijani so takrat še znali skrbeti za filmsko dediščino in kar veselje je spremljati prijateljsko šolanje kreativnih potomcev, ki je očitno vedno potekalo v identični maniri: najprej asistiranje pri režiji, sodelovanje pri scenariju in šele potem samostojni film; tako je Rossellini »vzgojil« Fellinija, Fellini Pasolinija, slednji pa seveda ... Bertoluccija.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani