nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Zanimiv, skorajda šokanten režiserjev premik: v začetku drugega dejanja, ko Alcest prvič zasuje Celimeno s ploho ljubosumnih očitkov, se sogovornika počasi oblačita; jasno je, da je ljudomrznež po fizični plati že uslišan, a mu to ni dovolj; hoče jo, seveda, z njeno dušo vred. Predstava ves čas lepa, v prizorih z markizoma zelo zabavna, a v celoti nekako otožna: protagonisti kot da so izgubljeni v prostranem, praznem salonu, ki se širi čez ves oder, in pod dobrim ducatom razkošnih lestencev, ki visijo s stropa. Integralen tekst, predstave trajajo tu dosti dlje kot pri nas; v premorih med prizori nežni bluesi Cheta Bakerja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani