nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
(Zadnjikrat sem tod gledal Tartuffa v režiji Airianne Mnouchkine v njenem Sončnem gledališču, in predstava, postavljena v fundamentalističen seraj, se mi je vtisnila močno v spomin.) Tokrat Ljudomrznik v Bobignyju zunaj Pariza, v režiji Jacquesa Lassalla (ki ga je pred leti nova oblast tako nečedno, sredi uspešnega mandata, odpravila kot ravnatelja Francoske komedije) in z Andrzejem Sewerynom, Wajdovim »železnim človekom«, v naslovni vlogi, a tudi že interpretom Molièrovega Juana z istim francoskim režiserjem. Alcest torej v kar zrelih letih (moje starosti nekako), v kostumu iz 17. stoletja, a s kratko pristriženimi lasmi in brez pudra (vsi nastopajoči bojo zaznamovani s to vizualno in pomensko dvojnostjo), suvereno namrščeno, skorajda nič komično razkačen na svet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani