nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ta ni brez žalostnih, melanholičnih premolkov niti brez krohotljajočih zamahov, ki dajejo skupaj z »brezčasno/nostalgično« črno-belo fotografijo filmu tudi prevladujočo nežno in malce tragikomično atmosfero. V tem kontekstu je zato morda »premočna« ali celo preveč »filmska«/teatralična prav »avto« sekvenca, v kateri Dizija zapušča njegova punca (). Sicer izjemno avtentičnost filma s svojo izrazito usodnostjo in malodane melodramatičnostjo nekako prelomi v dva ne povsem enakovredna dela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani