nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
A ti portreti, figure, so hkrati tudi prikazni neke druge figure, nekega drugega jaza, še posebno na delu v seriji zadnjih Mušičevih platen iz leta 1998, kjer se na temnih, sivomodrih podlagah prikazuje razkrajajoča, a neskončno ganljiva in prepoznavljiva avtorjeva figura. Tem temnim in komaj še prisotnim moškim, ki jih ne imenuje več avtoportrete (ampak Moški v mraku, Moški, ki se sklanja na levo, Sedeči, nemirni moški ...), je postavljen ob bok niz dionizičnih platen Barbarigo v sienski rdeči barvi, kjer se človeška telesa, ki jim je težko določiti spol, vzdigujejo in segajo po težkih sadežih.
Razstava ima svoj gravitacijski center, svojo matrico v zadnji sobi na vrtu, kjer visijo že znani Mušičevi portreti in tudi njegov čudoviti Atelje iz leta 1989, dvojna figura slikarja in njegove žene, ki sta se odločila, da se bo njuno življenje dogajalo predvsem v ateljeju, torej v umetnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani