nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V toplem popoldnevu jima daje senco vejevje, že posejano s cvetovi, ki se cepi nad nizkoraslim deblom, okrog katerega so navite pisane cunje in kdo ve čemu potrebni trakovi, z vej pa visijo še punčke brez rok, igrače z odtrganimi udi in druga otroška pozaba.
Da je bitje res pravo, pove trzanje ob tujčevem pozdravu, da se ve, kdo ni nič in koga je treba ubogati, pa zadostujejo Romkine v hipu zožene oči, uprte v okroglega fantiča, ki se ni v pravem trenutku spomnil vstati z lesenega stola, postavljenega poleg.
Pogled je bil razumljen, od daleč starejša, od blizu pa manj kot 60 let stara ciganka povabi v goste, pod drevo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani