nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Linija ust, ki je ne izraža samo »zrela« ukrivljenost robov, kotičkov navzgor (veselje, sreča, pričakovanje) ali navzdol (žalost, bolečina, obup), temveč zlasti njen centralni izsek s središčem v ustničnem vršičku, izhodišču simetrije, ki se nenehno giblje, odpira in zapira, utriplje, polni, prazni, debeli in tanjša. Tudi brada pod poraščenostjo še ni »stara«; prav tako ne gibanje telesa, ki se zdi togo zaradi takšne fizične odločitve, ne pa morebitnih fizioloških sprememb v mišicah in sklepih. V Šugmanovih večjih vlogah je razmerje med možatostjo in otročjostjo včasih rahlo nesorazmerno, v Trofimovu je usklajeno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani