nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Razumel sem in sem se odstranil, navsezadnje se vidi zelo veliko sveta tudi z drugih krajev vrha. Zablodil sem po visokem vetru sem in tja; opazil sem, da so bila vrata v cerkev na stežaj odprta, bržkone zaradi zračenja; čez kovano ograjo, ki je vseeno branila vstop, sem si lahko ogledal notranjost, se za hip pospomnil slikovitih Erjavčevih opisovanj cerkvene godbe, maše in množice pri obredu na Jernejevo nedeljo pred poldrugim stoletjem, priložnostnega sejmarskega zobodera, ki je v splošno grozo in za denar pred cerkvijo drl gnile zobe, svoje tete in strica, ki sta se mnogo kasneje, pa tudi že zdavnaj tu zaobljubila živeti skupaj, njune slike, kako slovesno in prijazno prihajata po širokih stranskih stopnicah na plano, potem pa sem se naglo stisnil v polzaveten kot na strani božjega hrama, se zavil v vetrovko in se še malce razgledoval po modrikasto prosojni dolenjski deželi. Malo je zeblo, pa ni bilo slabo!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani