nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ob velikanski in skrbno ograjeni radijskotelevizijski napravi sem se kot zmeraj pospomnil nekdanje bajtarsko revne cerkvice svetega, ki je še v mojih otroških letih čepela tam, kot da bi bila postavljena v kot, da ne bi delala sramote: molčeč očitek gruntarsko mogočni sveti in zgovorno pričevanje, da na tem svetu zmeraj stojita uboštvo in bogastvo tesno skupaj (vsaj jaz sem ju, obe cerkveni sosedi, v otroški glavi tako razumel). - Sicer pa je vršna prostranost zares oddajala nekakšna nedoločna znamenja zmatranosti, predvsem pa popolne odljudnosti in praznote; nikjer žive duše; kot da bi orkanski veter vse živo pometel v dolino. Po spominu bi rekel, da deluje planinska koča leto in dan; rekel sem si tudi, da kak čaj ali pivo ali celo juha ne more škodovati, torej jo obiščemo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani